The Holy See
back up
Search
riga

DISCORSO DI SUA SANTITŔ BENEDETTO XVI
A S.E. IL SIGNOR IVAN REBERNIK
NUOVO AMBASCIATORE DI SLOVENIA
PRESSO LA SANTA SEDE

Castel Gandolfo, 16. septembra 2006

 

Gospod veleposlanik,

prisrčno in slovesno dejanje predaje poverilnih pisem, ki Vas akreditirajo kot izrednega veleposlanika in pooblaščenca Republike Slovenije pri Svetem sedežu, kliče v zavest tisočletne odnose med Petrovim naslednikom in ljubljenim ljudstvom, ki ga tukaj predstavljate. Izrekam Vam iskreno dobrodošlico! Prepričan sem, da občutja, ki ste jih izrazili v svojem nagovoru, rastejo iz globoke naklonjenosti Vaših rojakov v odnosu do papeža. Cenim in z veseljem sprejemam Vaše prijazne besede ter se zahvaljujem oblastem, ki Vas pošiljajo, še posebej predsedniku republike njegovi ekscelenci dr. Janezu Drnovšku. Republika Slovenija kot suverena država goji rodoviten in konstruktiven dialog s cerkvenimi ustanovami na svojem ozemlju ter priznava njihov pozitivni doprinos k življenju naroda. To potrjuje, da katoliško izročilo, ki od nekdaj zaznamuje slovensko ljudstvo, tvori dragocen zaklad, iz katerega je mogoče izraziti najglobljo istovetnost vaše plemenite dežele.

V tem okviru se je oblikovalo rodovitno in prisrčno razmerje med Slovenci in Petrovim sedežem, o čemer še danes pričajo dobri bilateralni odnosi, ki ste jih maloprej tudi sami omenili. Že od prvih stoletij krščanstva je moč Evangelija delovala na slovenskih tleh, kakor je razvidno iz življenja svetnikov kot sta sv. Viktorin Ptujski in sv. Maksim. Njihovo pričevanje je pripomoglo k razširjanju krščanske vere med ljudstvom, ki je v sedmem stoletju našlo domovanje na ozemlju današnje Slovenije. Stoletja kasneje je tudi blaženi Anton Martin Slomšek s svojim vzgojno-izobraževalnim delom močno prispeval k narodnemu preporodu. Krščanstvo in narodna zavest se tesno prepletata, zato je soglasje med rimskim škofom in žlahtnim narodom, ki ima sedaj tukaj v Vas svojega predstavnika in svoj glas, nekaj naravnega.

Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, z dne 14. decembra 2001, je sad tega intenzivnega in konstruktivnega razmerja, ki ga niso prekinila niti žalostna dogajanja v preteklem stoletju. To je pomemben dogovor, katerega zvesto izvajanje bo lahko le še okrepilo medsebojne odnose in sodelovanje pri napredku človekove osebe in skupnega dobrega (prim. 1. člen), seveda ob spoštovanju legitimne laičnosti države. Soglašam pa z Vašo ugotovitvijo, da še vedno obstajajo odprta vprašanja, ki čakajo na primerno rešitev. Poznavajoč spoštovanje in naklonjenost Slovencev do papeža sem prepričan, da bodo njihovi politični predstavniki pri tem znali upoštevati njihova izročila, globoka občutja in kulturo. Slovenski narod ima namreč pravico izražati in zagotavljati svoj krščanski značaj, ki prežema njegovo istovetnost. Le-ta ga namreč postavlja v kontekst Evrope, katere najgloblje korenine črpajo moč iz Evangelija, ki je na tej celini dejaven že skoraj dve tisočletji.

Naloga, pred katero danes stojijo odgovorni, je najti primerne metode, s katerimi bodo nove generacije lahko spoznavale ter cenile vrednote preteklosti in s katerimi bodo usposobljene posredovati to bogato dediščino v tretje tisočletje. Zato jim mora biti omogočeno doseči konkretno in specifično znanje o kulturnih, etičnih in religioznih temeljih, na katerih se je narod gradil skozi stoletja. Zelo kratkovidna bi bila strategija, ki ne bi spodbujala mladih k spoznavanju zgodovinskih korenin, iz katerih priteka narodu življenjski sok za nova rodovitna obdobja. Prav zato se ne kaže izogibati vprašanju njihovega izobraževanja tudi glede vrednot vere, ki je lastna večini prebivalstva. V nasprotnem primeru bi zapadli v nevarnost postopne izgube temeljnih potez naroda. Pri tem vprašanju gre za spoštovanje svobode državljanov, ki jo Republika Slovenija skrbno varuje in za katero tudi Sveti sedež hoče, da bi napredovala v duhu prej omenjenega Sporazuma. V tem pogledu je pomenljiva tudi izkušnja drugih narodov evropske celine in med njimi še posebej slovanskih. Zavedajoč se pomena krščanstva za njihovo družbeno istovetnost ter  pomembnega prispevka Cerkve se ti narodi niso izognili dolžnosti poskrbeti - tudi na pravnem področju, - da bo dragocena etična in verska dediščina še naprej bogatila generacije mladih.

Moje voščilo, ki ga z veseljem izrazim ob tej slovesnosti, je, da bi odprt dialog med civilnimi in verskimi oblastmi v Sloveniji na prej omenjenem področju privedel do prepotrebnega dogovora, ki bo hkrati pravičen in iskren! To bo prav gotovo koristilo ljudem, ki sta jim država in Cerkev dolžni služiti. Zagotavljam, da Katoliška cerkev ne bo odtegnila svojega iskrenega in zavzetega sodelovanja z državo. Pri tem ne bo iskala privilegijev, ampak bo predlagala rešitve, ki po njenem mnenju lahko prispevajo k skupnemu napredku naroda.

Moja iskrena želja je, da bi se prisrčni odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem še naprej razvijali po začrtanih smernicah. Pri izvrševanju Vašega visokega poslanstva Vam s svoje strani in s strani sodelavcev v Rimski kuriji zagotavljam spoštovanje in podporo. Na Vas in na vse, ki so Vam dragi, kličem obilje Božjega blagoslova! 

  

© Copyright 2006 - Libreria Editrice Vaticana

  

top